Čustva kot gorivo

Pa se danes lotimo jeze. Ob besedi jeza se nam porodijo misli ali celo slike ljudi, ki kričijo, izjavljajo neprimerne komentarje ali celo izvajajo fizično nasilje. Pa je nasilje enako jeza? V svojem bistvu ima jeza kot čustvo pomembno vlogo v našem življenju. Jeza nam namreč daje energijo, da nekaj spremenimo, da se premaknemo, torej lahko služi tudi kot motivator. Na jezo se torej lahko odzovemo na produktiven način, saj nas spravi v akcijo, v reševanje problema, v direktno komunikacijo.

Ko je ventil preveč zategnjen

Jeza je hkrati čustvo, katerega pogosto in intenzivno doživljanje v nas ustvarja neprijetne občutke. Razumljivo je, da se ji potemtakem želimo izogniti. Kadar jezi preprečimo, da se manifestira vsaj na neki ravni, tvegamo lahko njeno kopičenje. Nakopičena jeza je kot tempirana bomba, ki le čaka na svoj pravi trenutek. Se vam je že zgodilo, da je nekdo »znorel«, vi ste mu pa rekli le besedico?  Velika verjetnost je, da se je jeza kopičila že dolgo časa, vi pa ste bili deležni izbruha.

Kako popustiti ventil?  

Večletno kopičenje jeze je, dokazano, zdravju škodljivo. Znanstveniki nakopičeno jezo povezujejo z zvišanim krvnim tlakom, slabšim imunskim sistemom, kopičenjem telesne teže, tesnobo ipd. Jezo je torej potrebno sprejeti in si tudi dovoliti, da smo jezni. Seveda pa je pri jezi potrebno premisliti, kako se bo izrazila. Na delovnem mestu je še posebej smiselno premisliti komu bomo jezo izrazili in na kakšen način. Včasih izražanje jeze ni produktivno ali pa je morda smiselno s tem počakati. Slednje ne pomeni, da si jeze kot čustva ne dovolimo, lahko pa vplivamo na to, kako ga bomo z vedenjem pokazali. Včasih je recept preprost, pomaga nam lahko tudi pogovor z nekom ob katerem se počutimo varno.    

Asertivna komunikacija, ključ do obojestranskega zadovoljstva

Najprej začnimo z obrazložitvijo kaj sploh asertivna komunikacija pomeni. Po domače povedano, gre za princip: spoštujem sebe, spoštujem tebe. Torej, povemo to kar mislimo na način, da sogovornika istočasno spoštujemo. Pri asertivnosti gre za to, da ne postavljamo potrebe drugih pred svoje, slednje pa tudi ne potiskamo v ospredje. Pa se za trenutek vrnimo k jezi. Neko vedenje nas razjezi, nam ni všeč, kaj zdaj? Sogovorniku lahko povemo, da nas nekaj moti tudi tako, da ga ob tem ne sodimo in obtožujemo. Za izražanje jeze ali nezadovoljstva namreč ni potrebno, da se spuščamo na osebno raven.

Asertivnost je nekaj kar lahko tudi treniramo, sami ali pa ob pomoči svetovalca.

Naslednjič več o asertivnosti.

Za vas piše: 

MAJA ROTAR, svetovalka

Po izobrazbi univerzitetna diplomirana socialna delavka z več kot petnajstletnimi izkušnjami s področja karierne orientacije in razvoja človeških virov. Delo na področju razvoja kariere ji sledi že od njene prve zaposlitve in jo dohiti, ne glede na to h kateremu delodajalcu gre. Različne ciljne skupine ji niso tuje, takrat pride na dan socialna delavka, ki se še vedno skriva v njej. Ob tem izvaja treninge za razvoj mehkih veščin, usposablja druge strokovne delavce na področju karierne orientacije in raziskuje področje merjenja kompetenc. Matematike in fizike ne mara, a zavoljo kvalitete dovoljuje vstop merskim instrumentom v njeno polje dela. Najbolj je srečna, ko ji uspe doseči idealno razmerje med osebnim delom z ljudmi in poglabljanjem v stroko. Rada preučuje ljudi in njihovo vedenje ter pri tem uporablja različne metode. Podjetjem svetuje pri razvoju kadrov, njihovim zaposlenim pa glede njihovega lastnega razvoja.

Maja je vodja projekta Svetovanje za zaposlene (projekt sofinancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport).

Sodelavci o Maji:

• Zapomni si vsa imena.
• Izredno zanimivo jo je poslušati, saj vsako še tako nezanimivo stvar naredi zanimivo (včasih jo sogovorniki poslušajo z odprtimi usti).
• Usmerjena je v ideje (strokovnjakinja) zagnana za ideje, ne odstopa od začrtanih ciljev, preudarna (premisli, preden se odloči).

Maja je dosegljiva na:

maja.rotar@cene-stupar.si

030 704 364