Blog

Hitro odzivanje na spremenjene razmere na trgu dela in zaposlovanja vodi do učinkovitega prilagajanja delodajalcev in zaposlenih. S HitRimi znanji boste ostali pripravljeni!

Hitro odzivanje na spremenjene razmere na trgu dela in zaposlovanja vodi do učinkovitega prilagajanja delodajalcev in zaposlenih. S HitRimi znanji boste ostali pripravljeni!

Hitro odzivanje na spremenjene razmere na trgu dela in zaposlovanja vodi do učinkovitega prilagajanja delodajalcev in zaposlenih. S HitRimi znanji boste ostali pripravljeni!

Hitro odzivanje na spremenjene razmere na trgu dela in zaposlovanja vodi do učinkovitega prilagajanja delodajalcev in zaposlenih. S HitRimi znanji boste ostali pripravljeni!

Hitro odzivanje na spremenjene razmere na trgu dela in zaposlovanja vodi do učinkovitega prilagajanja delodajalcev in zaposlenih. S HitRimi znanji boste ostali pripravljeni!

Hitro odzivanje na spremenjene razmere na trgu dela in zaposlovanja vodi do učinkovitega prilagajanja delodajalcev in zaposlenih. S HitRimi znanji boste ostali pripravljeni!

Hitro odzivanje na spremenjene razmere na trgu dela in zaposlovanja vodi do učinkovitega prilagajanja delodajalcev in zaposlenih. S HitRimi znanji boste ostali pripravljeni!

Hitro odzivanje na spremenjene razmere na trgu dela in zaposlovanja vodi do učinkovitega prilagajanja delodajalcev in zaposlenih. S HitRimi znanji boste ostali pripravljeni!

Hitro odzivanje na spremenjene razmere na trgu dela in zaposlovanja vodi do učinkovitega prilagajanja delodajalcev in zaposlenih. S HitRimi znanji boste ostali pripravljeni!

Hitro odzivanje na spremenjene razmere na trgu dela in zaposlovanja vodi do učinkovitega prilagajanja delodajalcev in zaposlenih. S HitRimi znanji boste ostali pripravljeni!

Na Javnem zavodu Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana ponujamo več različnih NPK programov. Izberi tistega, ki ti ustreza in začni upravljati svoj sanjski poklic.

Izberite najhitrejšo pot do srednješolske izobrazbe na Javnem zavodu Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana.

Kako sami sprejemamo medkulturne razlike v zasebnem življenju? Ali vemo, kako se soočamo z medkulturnimi razlikami z drugimi narodi v poslovnem okolju? Vsaka družba ima stereotipe vezane na narode, ki sobivajo v njeni bližini.

Bistvo se skriva v malenkostih, ki jih upoštevajte pri izobraževanju oziroma že pri motiviranju za izobraževanje. Potrebno pa je tudi vztrajati, ker se spremembe pri ljudeh ne zgodijo kar čez noč.

Prejšnji teden smo v nogometnem svetu bili priča vzponu in klavrnemu propadu velike evropske superlige, v kateri naj bi nastopali najbogatejši evropski nogometni klubi. Evropska nogometna zveza (UEFA) in njen predsednik Aleksander Čeferin sta se bliskovito odzvala na ustanovitev superlige, ki bi korenito posegla v obstoječi ustroj evropskega nogometnega parketa in delovanja Evropske nogometne zveze kot glavnega akterja evropskega nogometnega prizorišča. Aleksander Čeferin, ki se je izkazal kot vrhunski krizni manager, ki je v največji meri zaslužen, da se je v vsega pičlih 48 urah zaustavil projekt, pa je ob ustavitvi superlige dejal: »Vztrajajo samo še tisti, ki verjamejo, da je Zemlja ploščata«.

Vprašanje, ki sem ga prvič slišala kot majhna deklica, mi še vedno odzvanja v glavi. V vsakem obdobju življenja je odgovor drugačen, sam odgovor pa je odvisen od okolja, kjer smo in živimo ter od osebe, ki pričakuje naš odgovor.

''Vidim jih, da obračajo z očmi'', mi pove eden od direktorjev nekega podjetja. Obračanje z očmi - ''telovadba'', ki jo vsi zelo dobro poznamo in včasih tudi prakticiramo, kadar sedimo na brezplodnem sestanku v katerem ne vidimo smisla in za katerega čutimo, da nismo dodana vrednost. In potem, ko vidimo ciljno ravnino, ko že skoraj čutimo olajšanje, se oglasi sodelavka, ki mora še nekaj NUJNO povedati. Pa smo tam, oči se kar same začnejo obračati.

Pred letom 2020 smo bili prepričani, da prihodnost držimo trdno v svojih rokah. Kar nekaj projekcij prihodnosti sem slišala. Projekcij o tem kam bo šel svet, kakšen bo razvoj in katere kompetence bomo zaposleni razvijali, da bomo temu sledili. Avtomatizacija, robotika, digitalizacija, pametna mesta, leteči avtomobili… Pospešen, zame skoraj že strašljiv, razvoj na vseh področjih našega življenja, je bil omejen le z neskončnostjo.  

Vsako jutro se v stepi zbudi gazela. Ve, da bo morala teči hitreje kot lev, če bo hotela preživeti. Vsako jutro se zbudi tudi lev. Ve, da bo moral teči hitreje kot gazela, če bo hotel preživeti. Ne glede na to ali bežite pred svojimi strahovi ali lovite svoje sanje, morate vstati in dati vse od sebe.  

Jordan Peterson pravi, da naše vedenje in komunikacija vplivata v povprečju na vsaj 1.000 ljudi, katere spoznamo skozi življenje. Naš odnos do drugih je bolj pomemben, kot si včasih mislimo. Voditeljstvo tako v poslovnem, kakor v zasebnem življenju nas popelje na pot, kjer lahko zasijemo skozi naše sodelavce, družino, prijatelje in našo skupnost. Začnimo z malimi koraki, ki dolgoročno vodijo v velike spremembe.

Da bi v življenju uspeli, ni dovolj imeti le možgane in talente. Niti prvi, niti drugi nam ne bodo kaj prida v pomoč, če na poti do zastavljenih ciljev ne bomo vztrajni.

»Ljudje bodo pozabili, kaj ste rekli, ljudje bodo pozabili, kaj ste naredili, a nikoli ne bodo pozabili, kako so se ob vas počutili«, so besede Mayae Angelou, v katerih se skriva ključna kompetenca 21. stoletja, čustvena inteligenca. 

• »Trije sodelavci dobijo stimulacijo prav vsak mesec, jaz jo dobim morda le enkrat letno«.  

• »Vodja je določenim sodelavcem odobril nove moderne prenosne računalnike, nekaterim pa ne. Nihče ne ve zakaj prav njim in kdaj jih dobimo ostali. Če sploh jih.» 

Ste kdaj razmišljali, zakaj v šoli nismo imeli predmeta o upravljanju z denarjem? Zakaj smo se učili o vsem mogočem, o mitohondrijih in integralih, o denarju pa ne? Je to, da znamo zaslužiti in zapraviti denar nekaj tako zelo samoumevnega, da se nam o tem ni treba učiti ali je vse skupaj tako zelo kompleksno, da bi nam bilo težko razumeti? Kaj pravzaprav je finančna pismenost? 

»Sem ti prinesla paket Hollandovih testov iz moje omare, če bi jih potrebovala.« Ali pa položi mapo na mojo mizo in prijazno reče:« Tole literaturo s področja karierne orientacije sem dobila viška, če ti pride kaj prav.« In ko vodi zanimivo delavnico Motivator, me povabi, da sem lahko zraven, če me zanima. Ko jo previdno vprašam za nasvet za izdelavo zaključne aplikativne naloge, »odleti« v pisarno in mi še v isti minuti po mailu pošlje svojo in za povrh še poročilo opravljene pedagoške prakse, ki mi bo prihranilo nekaj delovnih noči.

Ali veste, da se skozi ledvice, vsako minuto pretoči od 1,2 do 1,5 litra krvi? In da se v 24-urah tvori in izloči približno 1 do 2 litra seča?

Ali veste, da v ledvicah nastaja aktivna oblika vitamina D, vitamina o katerem je v zadnjem obdobju precej govora v medijih?

Ali ste vedeli, da drugi četrtek v mesecu marcu vsako leto obeležujemo Svetovni dan ledvic, namen katerega je ozaveščanje o delovanju in skrbi za zdravje ledvic ter preprečevanje in zgodnje odkrivanje kronične ledvične bolezni.

Se vam ne zdi zanimivo, kako imamo praktično za vsako, še tako nepomembno stvar, predmet, aparat navodila za uporabo, nimamo pa navodil, kako ravnati z živo osebo?  

Vam je dovolj splošna razlaga ali potrebujete slikovite konkretne primere, s katerimi vam postreže sogovornik?

Kljub temu, da naši možgani potrebujejo konkretne razlage, primere, usmeritve, pa ljudje v komunikaciji velikokrat ostajamo pri »splošnem«, pri splošno formuliranih povedih. Pozabimo pa na »konkretnost«, s katero bi prepričali sogovornika.

Pa smo se zopet srečali z »Njo«, ki je kriva za marsikatero neprespano noč, skrbi, anksioznost, spremenjen vsakdan.

Korona. 

Živimo v času hitro spreminjajoče se družbe, vsak dan se pojavljajo nove potrebe in v povezavi s tem se rojevajo tudi novi poklici. Jezikoslovci smo nekoč lahko izbirali med poklicem učitelja, prevajalca ali tolmača. V zadnjem desetletju se je pojavila nova možnost, ste že slišali za medkulturnega mediatorja? Tokratni prispevek je posvečen prav temu.  

Vsi dobro poznamo slovenske pregovore. Kar se Janezek nauči, Janez zna. Navada je železna srajca. Pa res vzdržijo v današnji, hitro se spreminjajoči sodobni družbi, ki od nas zahteva nenehno prilagodljivost in učenje novih stvari?

Uh, kako radi se primerjamo z drugimi. No, vsaj zase lahko to nedvomno trdim. Radi bi bili bolj priljubljeni od sošolcev, imeli bi višje povprečje od ostalih študentov, boljše rezultate v službi od sodelavcev in več sreče, ko vplačamo loto listek. 

Zagotovo ste že kdaj bili v zares težkem, brezizhodnem položaju ali celo obdobju. Jaz sem bila.

Kaj takrat počnemo? 

S sodelavko Sando (40 let) se pogovarjava o organizaciji načrtovanega dogodka, o možnih tematikah ter gostih. Načneva tudi temo o medgeneracijskih razlikah in mi pravi, da ima za gostjo v mislih vodjo kadrovske službe nekega podjetja, s katerim sodelujemo. Slednja naj bi bila idealna, saj lahko pove, kako tudi sama, kot starejša zaposlena, deluje znotraj mladega tima.

26. september je od leta 2001 v Evropi posvečen jezikom. Ta dan je bil razglašen za evropski dan jezikov, kar kaže da se EU zaveda pomembnosti jezikovnega izražanja in poleg znanja maternega jezika poudarja tudi učenje tujih jezikov.  

Slovenci smo po znanju tujih jezikov v prvi četrtini evropskih držav. Tuje jezike govorimo dobro, ne moremo pa reči zelo dobro in pravilno, saj je v EU odstotek govorcev, ki govorijo zelo dobro in pravilno, višji od slovenskega.    

Kot nadobudni mladi smo imeli globoko v sebi upanje, da bomo - sčasoma - uspeli najti popolnost na številnih življenjskih področjih. Sanjali smo o idealnem harmoničnem odnosu, delu, ki nas bo izpolnjevalo, o srečnem družinskem življenju in spoštovanju drugih.  

Barbara je sodelavki zaupala rezultate osebnostnega testiranja, ta pa je o tem veselo razlagala ostalim sodelavcem. 

O novi sodelavki Tanji krožijo govorice, da je »po vezah« dobila zaposlitev. Je nesposobna. Govori se, da si vpisuje nenormalno veliko nadur, med delom pa si kar naprej pripravlja zdrave obroke in napitke, nenehno govori po telefonu s prijateljicami....    

Špelo je sodelavec Brane prizadel, ker je komentiral, da slabo dela. Potožila se je sodelavki, ki pa je vse povedano (in še veliko več) prenesla nazaj Branetu.

»Deluj z glavo in misli s srcem« je stavek, ki ga izrekamo otrokom, ko jim dajemo napotke za življenje. Pa se sami držimo slednjega, ko gre za naše delo in delo drugih?