Dogodki
Popolnost je iluzija
Kot nadobudni mladi smo imeli globoko v sebi upanje, da bomo - sčasoma - uspeli najti popolnost na številnih življenjskih področjih. Sanjali smo o idealnem harmoničnem odnosu, delu, ki nas bo izpolnjevalo, o srečnem družinskem življenju in spoštovanju drugih.
VERJETNO SE ŠE VSI DOBRO SPOMNIMO SVOJIH ZAČETKOV, KO SMO DOBILI NOVO SLUŽBO.
Najbrž tudi še nismo pozabili, kako so starejši in bolj izkušeni kolegi takrat komunicirali z nami, pa tudi med seboj. Zelo dobro smo občutili, kadar so se spopadali s stisko in se lotevali stvari, ki niso tekle gladko. Nekateri med njimi so se na vse kriplje trudili ustvarjati iluzijo, da jim vedno vse uspe in da nimajo napak, mi pa smo si želeli, da bi jim bili podobni in da bi lahko nekoč tudi sami tako suvereno in popolno opravljali delo. Kasneje smo spoznali, da mora odličen vodja ali mentor znati sprejeti tudi svojo nepopolnost.
VČASIH SO LAHKO RAVNO NAŠE POMANJKLJIVOSTI TISTE, KI NAS ŽENEJO K VELIKIM STVAREM
Nič ni narobe, če poskušamo biti najboljši ali želimo kar najbolje izkoristiti svoje sposobnosti in talente, a sprejmemo tudi svoje pomanjkljivosti oziroma se z njimi soočimo, nas lahko ženejo k velikim stvarem in še k višjim ciljem. Trud, ki smo ga pripravljeni vložiti, da bi premagali izzive, je največkrat bogato poplačan. »Ko enkrat sprejmete svoje napake, jih nihče ne more uporabiti proti vam,« reče Tyrion Lannister, lik iz izredno priljubljene fantazijske serije Igra prestolov, ki ga igra 132 cm visok ameriški igralec Peter Dinklage. Če kdo dobro razume pomen sprejemanja samega sebe, potem je to zagotovo on. Kljub svoji pritlikavosti je vztrajal, postal uspešen igralec ter za vlogo v priljubljeni seriji dobil zlati globus in emmyja za najboljšega stranskega igralca.
S SPREJEMANJEM LASTNIH NAPAK POSTANEMO TUDI BOLJŠI VODJA
Za biti navdih drugim ni potrebno biti odličen ali popoln, pač pa navdih temelji na strasti do dela, vztrajnosti in trudu. S sprejemanjem lastnih napak spodbujamo k temu tudi druge – tako gradimo kulturo sprejemanja samega sebe. Bolj ko sprejemamo, kdo v resnici smo, bolj s tem spodbujamo druge, da storijo enako. Če namreč svoj čas in energijo namenjamo skrivanju pravega jaza, bomo točno to dobili v zameno od zaposlenih oziroma sodelavcev. Odkritost glede lastnih padcev, ki smo jih že doživeli v preteklosti, nas naredi bolj pristne in človeške, kar spodbuja odprto komunikacijo oziroma boljšo povezavo med delavci in vodstvom ter zmanjšuje napete odnose.
NIHČE NI POPOLN …
… in če sebe vseeno prikazujemo kot take, s tem verjetno ustvarjamo prepad med nami in ekipo, ki jo vodimo ali z njo sodelujemo. Tako nam zaposleni ne bodo zaupali svojih napak in se ne bodo obrnili na nas, ko bodo imeli težave. Dober vodja mora znati motivirati in ne ustrahovati. Dejstvo, da lahko zaposleni računajo na nas, da ne bomo sprejeli le njihovih napak, ampak jih v stiskah tudi podpirali, je ključnega pomena. S tem zavedanjem lahko ustvarimo ekipo, ki nas dopolnjuje ter zagotavlja, da ima podjetje oziroma organizacija kot celota dobre možnosti za uspeh.
NAŠE NAPAKE PRIPOVEDUJEJO NAŠO ŽIVLJENJSKO ZGODBO
Ste morda že slišali za kintsugi? Gre za japonsko umetnost sestavljanja zdrobljenih lončenih kosov skupaj z zlatim lakom. Zasnovana je na ideji, da lahko v sprejemanju napak in pomanjkljivosti ustvarimo še močnejšo, še lepšo umetnino. S to več kot 400 let staro tehniko dejansko poudarimo zlate razpoke, ki nastanejo med posameznimi koščki. Po mnenju umetnostnih zgodovinarjev je kintsugi nastal po naključju. Ko je šogun iz 15. stoletja Ashikaga Yoshimasa razbil svojo najljubšo skodelico čaja, jo je poslal na popravilo na Kitajsko in bil krepko razočaran, ko jo je prejel nazaj. Kovinski zatiči so bili grdi, zato so lokalni obrtniki prišli do rešitve - razpoke so zapolnili z zlatim lakom, zaradi česar je bila skodelica unikatna in še bolj dragocena.
STVARI LAHKO RAZPADEJO. TO JE ŽIVLJENJE.
A če smo pametni, lahko uporabimo vse ostanke, jih popravimo in nadaljujemo. To je bistvo iznajdljivosti, odpornosti in vztrajnosti. Če verjamemo, da morajo biti vsi, vključno z nami, popolni, ne zamudimo samo veliko lepega, ampak soustvarjamo kruti svet, v katerem spregledamo pozitivne lastnosti ljudi na račun njihovih napak. Naši standardi postanejo nemogoče omejevalni in nezdravi. Zato upoštevajmo nasvet japonske keramike in na svoje napake (in na napake drugih) glejmo kot na pomembne dele naše osebne zgodbe in zgodovine. Čudovite so, tako kot zlato lepilo. Ob tem se lahko naučimo pomembne lekcije: včasih v procesu popravljanja zlomljenih stvari dejansko ustvarimo nekaj bolj unikatnega, lepega in vzdržljivega. Navsezadnje so tudi naše razpoke tiste, ki nam dajejo značaj.
Da bi vaše razpoke bile čim manjše, smo za vas pripravili vrsto delavnic in orodij. Morda pa postanejo vaš zlati lak.
Za vas piše:
SABINA ZUPAN
Po izobrazbi univerzitetna diplomirana socialna delavka z večletnimi izkušnjami na področju vseživljenjske karierne orientacije. Na dosedanji poklicni poti je vodila delavnice za brezposelne, usposabljala mentorje v invalidskih podjetjih, ocenjevala delovna mesta v podjetjih, vodila program zaposlitvene in poklicne rehabilitacije ter program aktivne politike zaposlovanja. Je tudi karierna svetovalka in NPK svetovalka ter izvaja individualna svetovanja za lažjo izbiro šole, študija ali poklica. Njen cilj je ljudi opolnomočiti, jih motivirati in aktivirati. Trenutno vodi projekt Karierni Plac – Karierni center za mlade, ki vključuje mlade med 6. in 19. letom, starše ter strokovne delavce. S tem projektom združuje svojo željo in ljubezen do dela z mladimi ter znanja in bogate izkušnje zadnjih let. Stremi k temu, da bi mladi prihajali na trg dela bolj pripravljeni, bolj kompetentni in tako posledično tudi bolj zaposljivi.
Sodelavci o Sabini:
- Družabna, usmerjena v ljudi, rada spoznava nove kraje in obzorja, zelo dobra fotografinja.
- Je poosebljena natančnost in skrbnost v vseh ozirih.
- Včasih deluje strogo, a ima veliko srce. Čarobne trenutke v naravi zna odlično ujeti v foto-objektiv.
Sabina je dosegljiva na:
030 722 066