Za lažje razumevanje, vzemimo na primer nekaj, kar imamo vsi doma - perilo. Vsako perilo ima navodila, kako naj z njim ravnamo, na kakšni temperaturi ga moramo prati (če sploh), ali ga smemo likati, ali ga smemo sušiti v sušilnem stroju, na nekaterih pa dobimo celo navodila s kakšnim perilom ga sploh smemo skupaj prati. Poleg tega, ima vsako perilo navedeno iz kakšnih sestavin je narejeno in to v procent natančno! Si predstavljate, da bi imeli tako natančne podatke o človekovih (psiholoških) ''sestavinah''?    

Kaj se dogaja v stroju za perilo? 

Ljudje ne izbiramo v kakšno družino se bomo rodili, prav tako imamo redkeje možnost izbrati tim v katerem bomo delali. Te stvari so nam nekako dodeljene. Izberemo si recimo partnerja, a tudi preden se dokopljemo do njegovih/njenih navodil za uporabo, lahko minejo leta. O otrocih in njihovih navodilih za uporabo, pa raje niti ne začnem :).

Lahko bi rekli, da smo delovni timi kot nekakšen stroj mešanega perila, vsak posameznik je enota zase, ki ima svoja navodila za uporabo. Nekateri recimo ne maramo visokih temperatur, druge zebe in bi se radi »prali« na višji temperaturi. Nekateri neradi vidijo, da se barva z drugega perila, prenese na njih, spet drugim to popestri njihovo barvo. Potem je tu še čas pranja, krajši ali daljši?  

Se spomnite, ko ste se prvič začeli učiti uporabljati pralni stroj, ločevati barve, odrejati temperaturo?  

Jaz gotovo se. Takrat se mi je zdela cela znanstvena fantastika pravilno sortirati in oprati perilo na pravi temperaturi. Spomnim se tudi kako nesrečna sem bila, ko se mi je med belo perilo izmuznila rdeča nogavica. Vsekakor mi brez natančnih navodil ne bi šlo. Še dandanes si pogledam navodila za posamični kos perila, ko sem v dvomih.  

Zakaj torej dobimo toliko navodil za uporabo za stvari, predmete, nimamo jih pa za človeka? V službi preživimo lep del svojega življenja, tam so ljudje, ki včasih dobijo več naše pozornosti, kot jo dobi družina. Glede na čas preživet v službi, je za vsakega člana tima izjemno pomembno, da se čuti psihološko varnega. Psihološka varnost pomeni, da se posameznik čuti varnega v timu, da lahko dela brez strahu pred posledicami morebitnih napak. V psihološko varnih timih se ljudje počutijo sprejete in spoštovane, posledično so pri delu bolj učinkoviti in so bolj odprti za učenje.  

Osebna navodila za uporabo kot korak bližje k psihološki varnosti  

V timu, katerega del sem, se veliko ukvarjamo s spoznavanjem ljudi. Pri tem uporabljamo različna orodja. Slednja nam dajo dragocen vpogled v posameznika in nam olajšajo svetovalne pogovore. Vsako orodje najprej preizkusimo tudi na sebi, tako smo tudi korak bližje k spoznavanju drug drugega, bližje k preučevanju naših osebnih navodil za uporabo in s tem bližje psihološki varnosti. In kako različni smo si! Delujemo na različnih temperaturah, centrifuga nam ustreza na različnih obratih. Tudi čas pranja imamo različen, nekateri rabijo več časa, spet drugi radi pohitijo, a se vedno znova najdemo nekje v istem stroju kot mešano perilo, ki vendarle nekako paše skupaj. Vsled naši različnosti in z željo razumeti drugega in biti tudi sama razumljena, sem prišla na idejo, da bi bilo zanimivo, če bi vsak član tima napisal svoja navodila za uporabo. Najprej sem naredila svoja in prosila sodelavke in sodelavce, če lahko storijo enako. Idejo so sprejeli z navdušenjem in v kratkem času sem prejela paleto različnih in resnično zanimivih navodil. Vidim jih kot živo stvar, ki jo bomo timsko še dopolnili.  

Pisanje navodil za uporabo 

Tudi osebna navodila za uporabo morajo imeti neko strukturo, vendarle si želimo, da jih drugi preberejo in če je le možno, tudi upoštevajo.  

Elementi osebnih navodil za uporabo: 

• Način dela, ki posamezniku najbolj ustreza in njegov način delovanja. Sem lahko sodijo informacije o tem v katerem delu dneva smo najbolj fokusirani, kdaj smo najbolj produktivni, kako pogosto potrebujemo družbo, interakcijo in kaj radi umestimo v svoj vsakdan (kava, gibanje, klepet…).  

• V naših navodilih se nahaja rubrika ''Kaj je dobro, da veš o meni''. V tej rubriki pišemo o svojih osebnostnih lastnostih, vrednotah, hobijih, priljubljeni hrani, željah, potrebah… 

• Dodali smo še rubriko z nasveti kako nas kontaktirati. Nekateri namreč raje komunicirajo pisno, drugi preko telefona, tretji preko klepetalnic. Tu smo tudi opredelili, kako nas je najlažje dobiti, ko so zadeve urgentne in kadar je nekaj pomembno, terja odgovor, a ni nujno.  

• Dodali smo še rubriko ''Kdaj veš, da sem v fokusu, flow-u'' in kaj nam takrat ustreza oziroma ne ustreza.  

Ker so naša navodila še zelo sveža, se mi je v času pisanja tega bloga utrnilo še nekaj idej, ki bi lahko sodila v navodila za uporabo:  

• Kako najraje prejmem povratno informacijo o svoje delu, vedenju (osebno, pisno, takoj, po določenem času, počasi, hitro, na hitro in strnjeno, v daljšem pogovoru…). 

• Kaj mi predstavlja težavo pri delu. Kje so moje močne točke, kje šibke.  

• Rezultati različnih testov, vprašalnikov, ki dodatno odstrejo našo osebno tančico.  

• Zanimivosti, kamor lahko sodijo tudi kakšna zabavna dejstva o nas.  

Povprašajte sodelavce o možnih vsebinah, naj bo to skupni projekt.  

Tim kot mešano perilo 

Priznam, da sem se ob branju navodil svojih sodelavk in sodelavcev zelo zabavala. Določene stvari sem vedela že prej, prav tako pa sem izvedela tudi kaj novega.  

Tako sem izvedela, da: 

• ima Aleksandra raje prijazno besedo, kot hrano (čeprav vem, da rada je :) ),  

• da Dragica prisega na moto ''Tujega nočem, svojega ne dam!'',  

• da se pri Roku kreativni procesi pogosto sprožijo med tekom,  

• da ima Jana stroga načela, a se je z leti naučila določene stvari ''vreči čez ramo'', 

• da Sanda potrebuje stik s sodelavci vsak dan, vsaj ena kavica.  

Poleg zgoraj naštetega, sem seveda dobila tudi druge dragocene informacije, ki nam lahko olajšajo delo v timu, ki pripomorejo k večji učinkovitosti tima, obrazložijo določena vedenja posameznika in tudi njegove potrebe in s tem pripomorejo k preprečevanju konfliktov. Z vsakim novim navodilom, so se mi porajale nove ideje, kako ta ''mali projekt'' peljati dalje v upanju, da pripomore k nečemu, kar se mi zdi najpomembnejše – k občutku (psihološke) varnosti in k vsesplošnemu dobremu počutju pri delu. Slednje lahko dosežemo le, če se trudimo razumeti drug drugega in kaj se utegne skrivati za našim vedenjem. Včasih stvari v resnici niso takšne, kot se nam zdijo na prvi pogled.  

Imaš moja navodila za uporabo, prosim, upoštevaj jih 

Ne gre pričakovati, da se bo sleherni posameznik do črke natančno držal mojih navodil za uporabo, v timu nas je več, imamo različne potrebe in želje, gotovo pa bom cenila trud. Od časa, ko sem pisala lastna navodila za uporabo in do danes, sem ugotovila, da moram v svoja navodila dodati še nekaj in to je spoštljiv način komuniciranja. Zveni samoumevno in klišejsko, kajne? Spoštovanje do sočloveka se ne izkazuje le skozi osebni stik, še posebej danes, ko praktično vse selimo v digitalno sfero, kaj hitro lahko pozabimo vklopiti čip spoštljivosti, ko z nekom pisno komuniciramo. Da je komunikacija jedro marsikaterega problema v podjetjih, pa pričajo naše dolgoletne izkušnje in direkten stik z zaposlenimi. Tu ne bomo odkrili nič novega, ljudje smo namreč odnosna bitja.  

Kaj lahko pomaga?  

 K boljšemu delovanju timov lahko torej pripomorejo osebna navodila za uporabo. Vzemite jih kot nekaj zabavnega, preko česar se boste kot tim bolje spoznali, se pošalili, a hkrati dobili dragocene informacije o vaših sodelavcih in se z njimi še bolj povezali. Že zgoraj navajam, da so nam različna orodja in pripomočki, preko katerih spoznavamo svoje vrednote, osebnostne lastnosti, preference, kompetence, motivacijske faktorje in še kaj, lahko zelo v pomoč. Služijo nam kot dobrodošel način za spoznavanje sebe in drugih in so posledično lahko zelo uporaben dodatek našim osebnim navodilom za uporabo.  

Če želite pokukati v moja navodila za uporabo in če potrebujete nasvet, me kontaktirajte. Določene storitve so za vas lahko brezplačne, saj so financirane iz projekta Svetovanje za zaposlene.  

Za vas piše: 

MAJA ROTAR, svetovalka

Po izobrazbi univerzitetna diplomirana socialna delavka z več kot petnajstletnimi izkušnjami s področja karierne orientacije in razvoja človeških virov. Delo na področju razvoja kariere ji sledi že od njene prve zaposlitve in jo dohiti, ne glede na to h kateremu delodajalcu gre. Različne ciljne skupine ji niso tuje, takrat pride na dan socialna delavka, ki se še vedno skriva v njej. Ob tem izvaja treninge za razvoj mehkih veščin, usposablja druge strokovne delavce na področju karierne orientacije in raziskuje področje merjenja kompetenc. Matematike in fizike ne mara, a zavoljo kvalitete dovoljuje vstop merskim instrumentom v njeno polje dela. Najbolj je srečna, ko ji uspe doseči idealno razmerje med osebnim delom z ljudmi in poglabljanjem v stroko. Rada preučuje ljudi in njihovo vedenje ter pri tem uporablja različne metode. Podjetjem svetuje pri razvoju kadrov, njihovim zaposlenim pa glede njihovega lastnega razvoja.

Maja je vodja projekta Svetovanje za zaposlene (projekt sofinancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport).

Sodelavci o Maji:

• Zapomni si vsa imena.
• Izredno zanimivo jo je poslušati, saj vsako še tako nezanimivo stvar naredi zanimivo (včasih jo sogovorniki poslušajo z odprtimi usti).
• Usmerjena je v ideje (strokovnjakinja) zagnana za ideje, ne odstopa od začrtanih ciljev, preudarna (premisli, preden se odloči).

Maja je dosegljiva na:

maja.rotar@cene-stupar.si

030 704 364