Dogodki
Kako pa se ljudje počutijo ob meni?
»Ljudje bodo pozabili, kaj ste rekli, ljudje bodo pozabili, kaj ste naredili, a nikoli ne bodo pozabili, kako so se ob vas počutili«, so besede Mayae Angelou, v katerih se skriva ključna kompetenca 21. stoletja, čustvena inteligenca.
Ko nam je na usposabljanju, ki sem se ga udeležila za Genos praktika čustvene inteligence, karizmatični Deiric McCann iz Genos International predstavil citat znane ameriške pesnice in aktivistke, smo udeleženci za trenutek obstali. Kako se ljudje, s katerimi se dnevno družimo, počutijo ob meni, v službi, doma, v družbi? Kaj oddajam v mojo okolico? Kako želim, da se me sodelavci spominjajo?
Glede na to, da smo bili na usposabljanju svetovalci, pa tudi kadrovniki iz različnih podjetij, vodje in direktorji, nas je predavatelj izzval še naprej. Kakšno okolje pa ustvarjate okrog sebe, spodbudno, da ljudje dajo svoj maksimum od sebe ali je to okolje manj spodbudno za razvoj zaposlenih, morda celo zaviralno? Spomnite se, kdaj ste dali vi maksimum od sebe, pri vodji, kjer ste se počutili opaženi, upoštevani, cenjeni, kadar je vodja spodbujal vaš razvoj ter potencial ali pri vodji, ki ni opazil, upošteval ali cenil vašega dela in ki je vlaganje v razvoj zaposlenih gledal kot na strošek?
Če se dovolj poglobimo pri razmišljanju o tovrstnih vprašanjih, hitro ugotovimo, da ima naše obnašanje in vedenje velik vpliv na ljudi okrog nas in da to naše obnašanje in vedenje vpliva na tudi na druge, če smo v vlogi vodje, pa tudi na učinkovitost drugih. In kaj tiči za našim obnašanjem in vedenjem? Nič drugega kot čustva…
Kako torej čustva vplivajo na nas in na ljudi okrog nas?
Na delovnem mestu se soočamo z raznoraznimi občutki in čustvi, saj na delovnem mestu preživimo veliko časa v dnevu. Naše počutje vpliva na naše mišljenje in naše odločitve, produktivne ali neproduktivne.
»Ne sprejemaj pomembnih odločitev, ko si jezen,« pravi stari pregovor, ki se ga je vredno držati na delovnem mestu in nasploh.
Čustva vplivajo tudi na naše obnašanje in vedenje, našo govorico telesa in ton glasu, ki v komunikaciji z drugimi močno vpliva na njih.
V prvi vrsti je potrebno torej ozavestiti, da v vsaki situaciji čustva vplivajo na naše vedenje, ki ga izražamo, na način, kako se odzivamo v raznih situacijah. Zato bodite pozorni na svoje ponavljajoče se nekonstruktivne odzive v določenih situacijah in raziskujte sprožilce, ki v vas sprožajo negativna čustva.
In končno čustva vplivajo na našo učinkovitost. V spodbudnem, razumevajočem okolju, kjer se zaposleni čuti cenjen, slišan, upoštevan, bo bistveno bolj zavzet in motiviran za delo, kot v okolju, kjer je zaposleni neprestano pod stresom, ali se neprestano počuti utrujeno od nenehnih skrbi, prekratkih rokov, nedosegljivih planov dela ipd.
Pozitivno pri vsem tem je, da je čustveno inteligenco možno razvijati, krepiti produktivno mišljenje, obnašanje in vedenje in s tem bolj konstruktivno vplivati na ljudi okrog nas.
V javnem zavodu Cene Štupar – CILJ lahko vi ali zaposleni brezplačno samooocenite čustveno inteligenco v okviru projekta Svetovanje za zaposlene, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. V okviru povratne informacije skupaj s svetovalcem dobite nasvete, kako razvijati tista področja, kjer posameznik zaznava, da je šibak in želi okrepiti to področje. Vprašalnik samoocene čustvene inteligenco so razvili na Andragoškem centru Slovenije.
Zakaj pa se še posebej splača vlagati v razvoj čustvene inteligence vodij?
Ker je bistvo vodenja spodbujati druge k učinkovitosti, to pa lahko v veliki meri dosežemo prav z inteligentno uporabo čustev in konstantnim razvijanjem čustvene inteligence.
Raziskave namreč kažejo, da je čustvena inteligenca vodij neposredno povezana z učinkovitostjo zaposlenih in da čustvena inteligenca vpliva kar na tretjino uspešnosti pri vodenju (Genos International idr.).
Če se bodo namreč vodje zavedali lastnih čustev in njihovega vpliva na druge, jih znali samoobvladovati, znali prepoznati tudi čustva in potrebe drugih, pri svojih odločitvah upoštevali vsa razpoložljiva dejstva in hkrati upoštevali čustva vpletenih v odločitve, pri svojem delu spodbujali razvoj svojih zaposlenih, se bo pri le-teh tudi krepila zavzetost in učinkovitost.
To se je še posebej pokazalo v času izrednih razmer epidemije. Vodje z višje razvito čustveno inteligenco niso zapadli v zanikanje nove realnosti in iskanje vseh možnih izhodov za vrnitev v prejšnje stanje, ampak so znali prepoznati in samoobvladovati lastna čustva ob negotovih razmerah, znali so pogledati na situacijo iz več perspektiv, tudi iz perspektive svojih zaposlenih, in sprejemali odločitve na podlagi objektivnih dejstev, z upoštevanjem potreb in pogledov tistih, na katere so se odločitve nanašale. Znali so tudi na primeren in pristen način sporočati svoje odločitve, saj so le tako dobili tudi legitimnost svojih odločitev pri svojih zaposlenih. Na tej podlagi pa je možno spodbujati zavzetost in učinkovitost zaposlenih.
Za razvoj te kompetence pa so seveda potrebni napotki, veščine in treningi. Na Cene Štupar – CILJ smo usposobljeni za Genos praktika čustvene inteligence, mednarodnega priznanega orodja Genos International za razvoj čustveno inteligentnih vedenj na delovnem mestu.
V kolikor bi začeli želeti razvijati to ključno kompetenco 21. stoletja pri vaših vodjih, ali želeli samo brezplačno za vas oz. vaše zaposlene samoooceniti čustveno inteligenco, nas kontaktirajte na: dragica.glazar@cene-stupar.si ali maja.rotar@cene-stupar.si.
Za vas piše:
DRAGICA GLAŽAR
Po izobrazbi univerzitetna diplomirana politologinja, s 13-letnimi izkušnjami na področju izobraževanja odraslih in razvoja človeških virov. Projektni manager, ki se že vrsto let ukvarja s pripravo in izvedbo različnih evropskih in nacionalnih projektov s področja razvoja ljudi. Poleg veščin projektnega managementa pa njeno delo zajema tudi motiviranje in spodbujanje ljudi h kariernemu razvoju. V dosedanji karieri je imela priložnost poglobljeno sodelovati z različnimi ciljnimi skupinami, zaposlenimi, starejšimi, priseljenci, manj izobraženimi idr. Največji izziv ji predstavlja motiviranje ljudi za njihov razvoj, največje zadovoljstvo pa ji predstavlja, ko spodbudi ljudi k prevzemanju odgovornosti in k njihovim prvim korakom pri razvoju lastne kariere. Je karierna svetovalka, SDI facilitatorka, UŽU mentorica in NPK svetovalka. Sodeluje pri razvoju različnih storitev s področja razvoja kadrov in pri pripravi izobraževalnih programov za odrasle, še posebej za starejše. Ima pridobljen certifikat Glasnik razvoja starejših. Podjetjem svetuje pri razvoju kadrov različnih ciljnih skupin zaposlenih. Skupaj s podjetji pripravlja, oblikuje in skrbi za izvedbo izobraževanj za zaposlene s področja komunikacije, medgeneracijskega sodelovanja, zdravja na delovnem mestu idr.
Sodelavci o Dragici:
- Prisega na zdravo prehrano, a Manner politankam se vseeno ne more upreti.
- Je zelo predana, trdno stoji za svojimi načeli.
Dragica je dosegljiva na:
dragica.glazar@cene-stupar.si,
030 642 425
Imate dodatna vprašanja? Pišite nam.
Pišite nam
Povezane novice
»Sem ti prinesla paket Hollandovih testov iz moje omare, če bi jih potrebovala.« Ali pa položi mapo na mojo mizo in prijazno reče:« Tole literaturo s področja karierne orientacije sem dobila viška, če ti pride kaj prav.« In ko vodi zanimivo delavnico Motivator, me povabi, da sem lahko zraven, če me zanima. Ko jo previdno vprašam za nasvet za izdelavo zaključne aplikativne naloge, »odleti« v pisarno in mi še v isti minuti po mailu pošlje svojo in za povrh še poročilo opravljene pedagoške prakse, ki mi bo prihranilo nekaj delovnih noči.
-
»Trije sodelavci dobijo stimulacijo prav vsak mesec, jaz jo dobim morda le enkrat letno«.
-
»Vodja je določenim sodelavcem odobril nove moderne prenosne računalnike, nekaterim pa ne. Nihče ne ve zakaj prav njim in kdaj jih dobimo ostali. Če sploh jih.»
S sodelavko Sando (40 let) se pogovarjava o organizaciji načrtovanega dogodka, o možnih tematikah ter gostih. Načneva tudi temo o medgeneracijskih razlikah in mi pravi, da ima za gostjo v mislih vodjo kadrovske službe nekega podjetja, s katerim sodelujemo. Slednja naj bi bila idealna, saj lahko pove, kako tudi sama, kot starejša zaposlena, deluje znotraj mladega tima.