Radi bi bili pač boljši od drugih. In primerjamo se z drugimi vsak dan, tudi če se tega ne zavedamo in tudi če gre za nekaj najbolj banalnega. Pa je primerjanje z drugimi smiselno? 

Zadnji avgustovski vikend sem opravil daljšo kolesarsko turo, ki sem jo zaključil z vzponom na Strmo reber, po cesti, ki se v serpetinah vije navzgor iz Osilnice. Za občutek, dolžina in višinska razlika je primerljiva s cesto na Vršič. Zanimivo, ampak od celotne ture sem se najbolj veselil prav tega vzpona. Verjetno zato, ker je bil pred vrati Tour de France, mene pa je reees zanimalo, s kakšno hitrostjo bo drvel po podobnem klancu Primož Roglič in s kakšno hitrostjo zmorem sam. Priznam, rad se primerjam :)

Primerjanje in prilagajanje 

Primerjanje z drugimi je nekaj naravnega. Razvije se verjetno že v otroštvu, izoblikuje pa v najstniški dobi, ko želimo postati podobni tistim, ki jih cenimo. Hkrati pa z opazovanjem drugih tudi spoznavamo sami sebe. Primerjanje je pravzaprav nujno, saj šele skozi opazovanje drugih ugotovimo, kaj je v določenem okolju primerno in kaj ne. Vsak dan se tako se prilagajamo, da lahko živimo in preživimo. Toda če bi se ves čas samo prilagajali, ne bi nikoli postali to, kar si želimo, ampak bi bili vedno le adaptacija trenutne situacije ali pa odslikava tega, kar drugi želijo od nas.

Kdaj se je torej dobro primerjati z drugimi in kdaj ne? 

Primerjanje je pozitivno, ko nam pomaga, da se zavemo, da je na svetu ogromno različnih načinov razmišljanja, čutenja, delovanja in da naša resnica ni edina resnica. Primerjanje nam lahko služi kot zgled za določena vedenja, ki se jih želimo naučiti ali spremeniti. Lahko predstavlja spodbudo za našo osebnostno rast.

Toda žal nam je velikokrat vse zgoraj napisano tuje. Bližje nam je primerjava z drugimi zato, da bi sami izpadli boljše ali pa si želimo, da bi drugi izpadli slabše. Ali zato, ker podcenjujemo druge ali pa ker imamo slabo samopodobo o sebi in zato ves čas težimo k primerjanju in potrditvam s strani drugih.

Sem mnenja, da naše dobro počutje, sreča ali zadovoljstvo ne sme biti odvisno od drugih, ampak od nas samih. Kako to storimo? Spoštujmo sami sebe. Osredotočimo se na tisto, kar imamo in ne na tisto, kar nam manjka. Bodimo pozorni v katerih situacijah se primerjamo z drugimi. 

Pred časom sem nekje prebral sledečo misel: 

Ne primerjajmo se z drugimi v sedanjosti, ampak s seboj iz preteklosti 

Če se ves čas primerjamo z drugimi oz. s tem, kar so oni sedaj, smo ves čas v iskanju in lovljenju sebe, nikoli pa zares v stiku s samim seboj. Ne moremo zares vedeti, kakšne predispozicije imajo drugi in v kakšnih okoliščinah se trenutno nahajajo, zato nas stalno primerjanje z drugimi v nekih trenutnih okoliščinah ne pripelje na pot naše osebne rasti. Primerjajmo se raje samim s seboj, in sicer s tem, kar smo bili pred enim mesecem ali enim letom in ne s tem, kar so drugi sedaj. 

Roglič in Pogačar  

Vsi poznamo zaključek njunega epskega boja na letošnjem Touru. Dvojno zmagoslavje in prizori iz Elizejskih poljan se nam bodo gotovo vtisnili v trajen in kolektiven spomin. Po tisti zgodovinski nedelji so bili mediji še dolgo polni primerjav med njima, med samim dirkanjem pa se zdi, da sta najbolj skrbela, da bosta skupaj boljša od vseh drugih. A moja poanta je drugje. Letos v mesecih pred Tourom ni bilo nobene resne dirke, nobene resne primerjave z drugimi, saj je korona za nekaj mesecev ustavila vse, tudi športne tekme. Zato je bilo med pripravami na Tour toliko bolj pomembno poznavanje samega sebe, lastnih zmogljivosti, tempiranje »forme«, lastni razvoj in primerjanje s samim seboj iz meseca v mesec.  

Dobra novica – osnovne spretnosti si lahko izmerimo sami 

Vsi si želimo biti uspešni. Povsod. V šoli, v službi in družbi ali pa pri najljubšem hobiju. Včasih tudi v boju s samim seboj. V zadnjem času veliko govorimo in beremo o ključnih kompetencah in mehkih veščinah, ki ji potrebuje sodobni človek za normalno funkcioniranje v 21. stoletju. Pozabljamo pa na tiste osnovne spretnosti, za katere nam je samoumevno, da jih ima vsak, ki zna brati in pisati. Gre za to, da razumemo, kar preberemo, recimo zdravniški izvid ali odločbo Centra za socialno delo (besedilne spretnosti) ali da si znamo izračunati obrok kredita (matematične spretnosti). 

Besedilne, matematične in IKT spretnosti so osnova, da danes sploh lahko delujemo. Presenetil me je sledeč podatek: Vsak četrti Slovenec naj bi imel težave z bralno pismenostjo, polovica Slovencev pa danes sploh ne bere (brskanje po socialnih omrežjih ne šteje:)  

Dobra novica je ta, da imamo nov pripomoček, s pomočjo katerega si lahko izmerimo, kako so naše osnove spretnosti v resnici razvite. Le tako lahko namreč vidimo, kje imamo manko, v čem smo dobri, na katerih področij lahko delamo na razvoju in kje se nam odpirajo nove priložnosti. 

Vprašalnik SVOS je od letošnje jeseni na voljo tudi pri nas, saj smo pod mentorstvom Andragoškega centra Slovenije postali lokalna točka SVOS.  

Vprašalnik SVOS je za uporabnike brezplačen, validiran, primeren za odrasle vseh starosti, na voljo je v različnih jezikih, posamezniku pa omogoča takojšen vpogled v svoje rezultate. In tudi primerjavo z drugimi, če bi tako želel:) Možno ga je čez nekaj časa rešiti ponovno in tako spremljati svoj lastni razvoj. 

Če bi vas ali vaše zaposlene zanimalo, kako razvite so vase/njihove osnovne spretnosti, mi pišite. 

P.S.: Dolžen sem še pojasnilo naslova. V primerjavi z Rogličem sem na klanec nekje 3x počasnejši. No, pa ustavil sem se dvakrat vmes :) . 

Za vas piše: 

ROK TRDAN

Po izobrazbi profesor geografije in zgodovine, po duši pa večni optimist in iskalec nečesa novega. Večletne izkušnje na področju dela z ljudmi je pridobival preko dolgoletnega prostovoljnega udejstvovanja, na poklicnem področju pa preko koordiniranja projektov za brezposelne osebe in izvajanja številnih delavnic s področja digitalnih kompetenc. Najbolj je zadovoljen, ko opazi napredek, tako na področju osebnega razvoja posameznika kot optimizacije kakšnega delovnega procesa podjetja. Skrbi za vse tehnične podrobnosti orodij, ki pomagajo podjetjem pri razvoju kadra, sodeluje pri razvoju orodij, izvaja pa tudi testiranja in individualna svetovanja za zaposlene v podjetjih.

Rok je svetovalec v projektu Svetovanje za zaposlene, koordinator programov projekta KORAK - Kompetence za razvoj kariere. 

Oba projekta sofinancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport)

Sodelavci o Roku:

• Nisem še srečala človeka, da bi bil tako zelo natančen, temeljit, da bi se poglobil v res vsako podrobnost. Če delaš z njim, veš, da bo vse narejeno, kot je treba. Obenem pa je izredno pozitiven, optimističen in nikoli slabe volje. 

Rok je dosegljiv na:

rok.trdan@cene-stupar.si,

031 729 904