Dogodki
Intervju: Ivo Boscarol
Ivo Boscarol, oče Pipistrela je z nami delil svoj pogled na družbeno odgovorno podjetništvo.
Kaj dojemate kot družbeno odgovorno podjetništvo oz. kaj kot socialno podjetništvo?
Družbena odgovornost ima več različnih aspektov. V Pipistrelu se najbolj ukvarjamo z varovanjem okolja, predvsem z zelenimi energijami in čistimi pogoni za letala.
Naša poslovna stavba v Ajdovščini je ena okolju najbolj prijaznih stavb v Sloveniji, popolnoma energetsko samozadostna stavba, ki z uporabo 11 sistemov obnovljivih virov energije letno prihrani okoli 95.000 kWh energije. Smo vodilni na svetu na področju alternativnih pogonov v letalstvu. Naš dvosed na električni pogon Taurus Electro je bilo sploh prvo dvosedežno povsem električno letalo, ki je poletelo, prav tako smo izdelali prvega električnega štiriseda. Lani aprila smo v Nemčiji na sejmu Aero predstavili štirisedežno hibridno letalo Panthera, ki ga bomo proizvajali v Italiji.
Podjetje Pipistrel ima tudi dolgo tradicijo dobrodelnosti, podpore umetnosti in udejstvovanja v družbeno-odgovornih dejanjih v neposredni okolici. Sredstva, ki jih drugi namenjajo poslovnim darilom ali novoletnim voščilnicam, mi raje namenimo za dober namen. V preteklih letih smo tako sadili sadna drevesa, podprli Center za invalidno mladino in rehabilitacijo Stara Gora, darovali lokalnemu društvu proti mučenju živali, poskrbeli smo tudi za naše bivše zaposlene, ki jih je prizadela invalidnost, sredstva namenili goriški fundaciji Vrabček upanja, ki zbira sredstva za invalidno mladino itd. Podpiramo tudi kulturne dogodke – več likovnih razstav domačih avtorjev, fotografske razstave naših zaposlenih, nastop ajdovske sopranistke in koncerta tamburašev, celo pesniško zbirko ajdovske avtorice. Z odprtjem »Vizionarne«, to je znanstveno-kulturnega centra v okviru našega objekta, je Pipistrel odprl vrata tudi širšemu okolju. V tem večnamenskem prostoru se odvijajo različni kulturno-umetniški, znanstveni in medijski dogodki. Vse je brezplačno. Edini plačljivi dogodek je bil dobrodelna razstava Ducat razgaljenih, saj je šel ves izkupiček za fundacijo Vrabček upanja. Vse to je naš doprinos k lokalnemu in širšemu okolju na področju ekologije, kulture, izobraževanja in znanosti.
Kar se tiče socialnega podjetništva, poskušamo poskrbeti, da naši zaposleni ne prihajajo sem samo v službo, temveč v njim prijazno okolje. V našem podjetju ne delamo nadur, zaposlenim ne omejujemo odmorov za kavo, ne delamo ob sobotah ali nedeljah. Vsako leto delimo dobiček z delavci. Poslovna darila, ki jih podjetje prejme čez leto, podarimo kot nagrade na velikem srečelovu za zaposlene konec leta. Filozofijo udobnega delovnega okolja apliciramo tudi tako, da motiviramo zaposlene, da si sami organizirajo delovno mesto – kje bojo imeli orodje, kako bodo opravljali svoje naloge – ampak posledično morajo tudi sami skrbeti zanj in ga vzdrževati.
Zakaj ste se odločili za podporo projekta Ferfl, ki spodbuja mlade k družbeno odgovornemu podjetništvu? Kaj lahko, po vašem mnenju, takšne iniciative doprinesejo pri razvoju naše družbe?
Poskušamo pozitivno odgovoriti na vse prošnje, ki jih prejmemo po elektronski pošti, kolikor se pač da.
Kako se spominjate vaših prvih korakov v svet podjetništva?
Vse skupaj se je začelo kot hobi. Sprva sem se preživljal kot fotograf in kasneje tiskar, zato sem preživel cele dneve v temnici, kjer sem razvijal filme. Potreboval sem neko sprostitev, neko dejavnost na svežem zraku, da sem se lahko naužil sonca. Za hobi sem se začel ukvarjati z modelarstvom. Takrat (za časa bivše Jugoslavije) je bilo alternativno letalstvo prepovedano, v bistvu sploh ni obstajalo. Nekoč sem, bolj ali manj slučajno, na čez mejo v Italiji videl prvega motornega zmaja. Zaljubil sem se vanj in ga kupil. Po delih sem ga prepeljal v Jugoslavijo, ga sestavil in ob večerih letel z njim. Bil je kar okorna škatla, zato sem ga malo predelal. Prijatelji so videli, da je moj design boljši, zato so me prosili, če bi lahko predelal še njihovega, pa še enega … in tako se je začelo. Kmalu sem postal prvi zasebni proizvajalec ultralahkih letalnih naprav v takratni Jugoslaviji. Sprva sem imel obrt in sem proizvajal le motorne zmaje. Podjetje Pipistrel d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1989. No, leta 1995 pa smo razvili prvo dvosedežno motorno-jadralno letalo na svetu, ki je spadalo v ultralahki razred in je bilo narejeno iz modernih kompozitnih materialov. To letalo, Sinus, je bilo svetovna novost, bilo je velika revolucija in nam je prineslo mednarodni uspeh in prepoznavnost.
Kakšen nasvet bi dali mladim, ki danes vstopajo v ta svet?
Dandanes je svet samo še globalen, lokalnega trga ni. Če podjetje želi biti uspešno, mora imeti 5 stvari:
- Drugačen, inovativen produkt ali storitev, razvit glede na povpraševanje in ne obratno
- Lasten razvoj
- Priden in motiviran kolektiv, ki ta produkt izdela
- Lastno blagovno znamko
- Lasten trg, predvsem najzahtevnejša tuja tržišča
Rezultat tega je velika dodana vrednost produktov in malo ali nič konkurence. Moj motto je “Cilje si je treba postaviti previsoko”. Ekonomske krize so priložnost za podjetja in posameznike, ki jih znajo predvideti in uporabiti: krize nas primorajo k inovativnosti in odkrijejo skrite rezerve v podjetjih.
Samo s tem, da imamo previsoke cilje, najstrožje kriterije predvsem do samih sebe in tudi najvišje standarde, lahko pridobimo zaupanje kupcev. To se kaže na primer tako, da so pri naročilih letal kupci pripravljeni plačati celo 100 % avans, nekateri pa so že naročili naše novo, preden je prvi prototip sploh poletel. Meja namreč ni – Ovire obstajajo le v glavah!