Kaj drži in kaj ne drži?

Beremo lahko o predsodkih o starejših zaposlenih. Na voljo so nam številne znanstvene raziskave. Njihove sposobnosti z leti upadajo, zato izkazujejo slabše delovne rezultate. Med delodajalci prevladuje mnenje, da so neprilagodljivi, nemotivirani in nezainteresirani za tehnološke spremembe. Izraža se nezadovoljstvo nad njihovo motivacijo in prilagodljivostjo. Imajo več zdravstvenih težav, več so odsotni.  Piše pa, da so zvesti, izkušeni in zanesljivi. Odlikujeta jih tudi delavnost in lojalnost. 

Zaključki piscev so različni, večinoma v smeri, da vseh teh rezultatov, predsodkov ne moremo posploševati na vso populacijo starejših zaposlenih in da obstajajo individualne razlike. To naj bo vidilo tudi ob branju nadaljnjega teksta. Med nami so starejši zaposleni, za katere ne velja prav nobena navedena »značilnost«. Nekateri so motiviranosti, učljivi, prilagodljivi, v digitalnih kompetencah pa prekašajo številne mlajše kolege in kolegice. Morda ste prav vi, ki to berete, eden izmed teh.

Če se malo poglobimo v članke ali če le dobro razmislimo, ugotovimo, da ima vsaka »skupina« zaposlenih svoje pluse in minuse. Tako kot jih ima tudi vsak človek.

Na primer ženske že same po sebi pri delodajalcih nismo »najboljša« roba. Ko smo mlade in brez otrok, bomo kmalu rodile in odšle na porodniški dopust. Ko imamo male otroke, sklepajo, da bomo pogosto na bolniškem dopustu. Ko smo stare, nismo najbolj »ustrezne«  zaradi zgornjih prepričanj.   

Starejši zaposleni v našem vsakdanu

Starejši zaposleni in še manj izobraženi (V. stopnja ali manj) povrhu, so pogosto tisto »testo«, ki ga »gnetemo« v podjetjih.

Nedolgo nazaj smo pričeli z daljšim izobraževanjem za starejše zaposlene, ki so bili predhodno vključeni v svetovalne pogovore. En dan pred pričetkom izobraževanja, so v podjetju »uprizorili« pravo revolucijo, ker niso hoteli na izobraževanje na lokacijo izven podjetja. Nekateri pa enostavno niso hoteli priti. Izgovori so bili številni. Le izobraževali se ne bi. Raje bi šli zjutraj na delovno mesto in delali ustaljene stvari. Kot vsak dan. Čutiti je bil njihov odpor do sprememb. Iti morajo nekam, kjer še niso bili. Najti morajo stavbo, v »gužvi« poiskati parkirno mesto. Tam morda nikogar ne bodo poznali. Ne vedo kje je učilnica. Ne vedo kaj jih čaka. Nočejo se izpostavljati pred skupino in predavateljem. Morda jih bo kdo kaj vprašal in bodo povedali kaj narobe. Kaj pa, če ne bodo razumeli snovi? Strah jih je, da se jim bo kdo zato posmehoval.

Ko se tehnik Andrej, star čez 52 let, v individualnem svetovalnem pogovoru sprosti, pove, da je imel strah, da bo moral  spet v šolo. Ko mu je šef omenil  »Cene Štupar«, je dobil asociacijo na šolo. Seveda je čutil odpor in ga tudi izrazil. Poslušal je selektivno in slišal le Cene Štupar, potem pa ves čas premleval le o »šoli«, ki ga čaka.  Seveda ni šel v šolo, ampak le na svetovalni pogovor z nami. Kasneje je bilo veliko smeha na ta račun.

Malo čez 9. uro je. V podjetju končujem svetovalni pogovor z gospodom Gocem, vodjo obrata. Star je 54 let. Vrata odpre nov svetovanec Gorazd in prestrašeno vpraša kdaj bo na vrsti oziroma ali naj počaka. Goce mu najprej reče: «Veš Gorazd saj ne bo nič hudega, ne boj se!«  Pogleda me, jaz se nasmejem in potem nadaljuje: »Več, gospa ti nič ne bo naredila, prav fajn je!« Pogovor z njim je bil res super. Gospod je dovzeten, iznajdljiv, motivira svoje delavce na oddelku, ima ogromno predlogov.

Kaj pa, če se starejši zaposlen sam odloči za svetovanje ali izobraževanje, neodvisno od delodajalca? Na začetku se vse zmenimo, pogovorimo. Potem pride termin svetovanja ali prvi dan izobraževanja. Starejšega zaposlenega enostavno ni. Ne pride. Ne oglasi se ne na telefon, ne na e-pošto. Ne obstaja. »Glava« noče priti in nekaj spremeniti.

Zakaj želim ujeti vlak?

Strah. Če sodim po sebi, z leti res pride strah. Kar v nas je, čeprav ga nočemo. Bolj smo previdni. Vsako stvar temeljito premislimo. Morda celo preveč analiziramo. Ob tem pa »zbudimo« številne strahove, namišljene situacije, ki se lahko zgodijo. Pa se potem ne. Če pa se že, se vse rešijo, ker vsak problem ima svojo rešitev in vsaka hiša ima vrata.

Človek se z leti spreminja. Ko sem bila mlada, sem bila prepričana, da določenih stvari v starosti ne bom nikoli počela ali da ne bom razmišljala na določen način. Pa ravno to se je zgodilo, se dogaja. Razmišljanje se z leti spremeni.

Kaj potem naredim? Poskušam razumeti kaj počnem, kako razmišljam. Ali je to dobro zame?  Kaj se bo zgodilo z menoj, če se npr. nočem več izobraževati, razvijati, če nočem sprejemati novih izzivov, če  se ujamem v jamranje, če ne izboljšujem svoje digitalne kompetence ali komunikacije z mlajšimi sodelavci? Nekaj let bom tekla za vlakom, potem pa omagala in na koncu ostala zadaj. Čez 10 let bom nezaposljiva, otopela in sama sebi bom šla na živce. Groza me je tega. Kakšen vzgled bom svojim otrokom?

Hočem nazaj na vlak.   

Kaj se je zgodilo z »revolucionarji«?

Vodja kadrovske službe je zaposlenim, ki so zaradi svojega odpora skoraj zanetili revolucijo, odločno rekla, da  izgovorov ni in da  morajo obvezno na izobraževanje.  V drugem podjetju se je letos  zgodilo podobno in kadrovska služba je pritiskom »revolucionarjev« popustila. Zato se ni zgodilo nič. Ne izobraževanje, ne spremembe. Ostali so le izgovori. Teh je vedno dovolj.

Starejši udeleženci so na izobraževanje torej prišli. Ker so »morali«. Zamenjali smo tudi lokacijo izvedbe. Nadaljevanje je zgodba s nasmejanim koncem. Vsi so uspešno našli stavbo in vsi parkirni prostor. Zaradi zamud v prometu niso bili »kregani«. Na vhodu jih je pričakal sodelavec Rok z nasmehom do ušes. Že pred pričetkom so spoznali našo predavateljico Zinko, ki zna hitro porušiti  še tako visok zid okrog starejših udeležencev.

15 minut po začetku se že prikaže olajšanje na obrazih starejših, ker sedaj  vedo, da bo šlo, da  jim ne bo hudega.  Strah, da nečesa ne bodo razumeli, je odveč, ker naš računalničar Peter tvorbo tabel razloži preko praktičnih zgodb. Vse je uporabno. Razloži večkrat če je potrebno, tudi  individualno. Nihče nima več predsodkov prositi za dodatno razlago. Že ob prvem odmoru so vsi skupaj kramljali. Nihče ni sam obsedel v učilnici. 

Čeprav gre v prvi vrsti za izobraževanje, pa je še bolj pomemben odnos med udeleženci in predavateljem.

Slišani so, njihovo mnenje nekdo upošteva, sprejeti so.  

Ali vaše zvezde lahko zasijejo?

Starejši zaposleni so nam za take izkušnje izobraževanja ali svetovanja neizmerno hvaležni. Ne pozabijo. Še dolgo govorijo o tem.  Dotaknili smo se jih tudi na osebni ravni.

Ko se strah umakne oziroma ga presežejo (včasih pomaga tudi beseda »moraš«) zasijejo zvezde.  Starejši zaposleni.

V zadnjem mesecu sem nekje prebrala misel o življenju. Človek mora biti zadovoljen, s tem kar je, kar imam in kjer je.  Zaposleni v podjetju so kakršni so. Lahko vam pomagamo, da zasijejo v svoji najboljši luči.

Za vas piše: 

JANA MLAČNIK

Po izobrazbi diplomirana andragoginja z magisterijem iz kadrovskega managementa.  Že celo svojo kariero se kali na področju izobraževanja odraslih, vodila je delavnice vseživljenjske karierne orientacije, spretna je v pripravi prijav na evropske projekte.  Svetuje podjetjem s področja razvoja kadrov, sodeluje je pri vsebinski pripravi orodij za ugotavljanje motivacije in merjenje kompetenc po metodi 360, izvaja testiranja oziroma individualna svetovanja za zaposlene v podjetjih. Pripravi vam program izobraževanja, ki bo odgovoril na vaša pričakovanja in je poln konkretnih nasvetov, ki jih boste že naslednji dan preizkusili pri svojem delu. Vodi področje dela s podjetji na Cene Štupar - CILJ.

Jana je svetovalka v projektu Svetovanje za zaposlene, koordinatorka programov projekta KORAK - Kompetence za razvoj kariere. 

Oba projekta sofinancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Sodelavci o Jani:

• Vrzi izziv pred Jano in dobil boš preskakovalca ovir. Jaz ji ljubkovalno rečem buldožer. Jana s svojo vztrajnostjo pride povsod in doseže marsikaj, a vseeno pri tem ostaja mehka in prijazna. Zato jo tudi občudujem. Je vestna, marljiva, natančna, organizirana in v meni zbuja potrebo po tem, da postanem boljša različica sebe.
• Rada ima sladkarije, a se jim trudi upreti.
• Predana delu, ideji, za katero stoji, usmerjena v akcijo (spodbujevalec).
• Je odličen strateg, projekte zgradi na trdnih temeljih, tako da je njihova uspešnost zagotovljena. Deloholik,  a izredno prijetna sodelavka in sogovornica. 

Jana je dosegljiva na:

jana.mlacnik@cene-stupar.si,

031 729 908